ZDA so izjavile, da je venezuelska obramba med operacijo v Caracasu zadela eno od ameriških letal, ki je bilo poškodovano. General Dan Kane je razkril, da so ZDA operacijo v Venezueli načrtovale več mesecev.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v noči na 3. januar 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija popolnoma ohromila venezuelsko vojsko, saj so ameriške sile sočasno nevtralizirale sisteme zračne obrambe in ključno infrastrukturo države. V napadih so sodelovala najsodobnejša lovska letala F-35, F-22 in bombniki B-1, ki so podpirali enote za specialno delovanje pri vdoru v predsedniško rezidenco. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je obsodila dejanje kot barbarsko agresijo in potrdila, da so napadi zahtevali žrtve tako med pripadniki vojske kot med civilnim prebivalstvom. Načelnik združenega štaba vojske ZDA, general Dan Kane, je pojasnil, da so operacijo načrtovali več mesecev v strogi tajnosti, vključno z izgradnjo replike Madurovega domovanja za namene urjenja. Kljub močnemu odporu venezuelskih sil in poškodbam enega od helikopterjev so se vse ameriške enote uspešno vrnile v oporišča. Maduro je bil po aretaciji s helikopterjem prepeljan iz države, medtem ko je Venezuela razglasila izredno stanje.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je bil v kontroverzni operaciji zajet s strani ameriške vojske in naj bi mu kmalu sodili v New Yorku. ZDA so za informacije, ki bi vodile do njegovega zajetja, ponujale 50 milijonov dolarjev. Venezuelska skupnost v Alzaciji je izrazila različna mnenja o zajetju. ZDA so prevzele nadzor v Venezueli, Maduro pa je v rokah ameriških sil.

Po aretaciji Nicolása Madura in ameriških napadih v Venezueli so se vrstili številni odzivi. Venezuelski podpredsednik je obsodil nasilje, senator Mike Lee pa je napovedal, da po aretaciji Madura ne bo več vojaških akcij. Rusija je ostro kritizirala ameriški napad in zahtevala sestanek Združenih narodov. Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, je izrazil globoko zaskrbljenost. Ameriški zakonodajalci, tako demokratični kot republikanski, so se odzvali na napade in aretacijo. Pred aretacijo je bila razpisana nagrada ZDA v višini 50 milijonov dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do Madura.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle serijo vojaških napadov na vojaške in civilne objekte v Venezueli, kar so potrdili uradniki v Washingtonu in predstavniki venezuelske vlade. Okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije, nad mestom pa so bili opaženi nizko leteči zrakoplovi. Po poročilih lokalnih prebivalcev je prišlo do izpada električne energije v bližini strateških vojaških objektov, iz nekaterih baz pa se je vil gost črn dim. Pentagon in Bela hiša sprva nista podala podrobnejših komentarjev, so pa ZDA naknadno potrdile, da so cilje izbrale zaradi domnevnih povezav s trgovino z drogami in nezakonitimi migracijami. Vlada predsednika Nicolása Madura je ameriška dejanja označila za agresijo in pozvala svoje privržence k uličnim protestom. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem komercialnim letalom ZDA vstop v venezuelski zračni prostor zaradi trajajočih vojaških aktivnosti. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev strategije administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za odstranitev Madura z oblasti in uničenje logističnih poti za tihotapljenje prepovedanih substanc.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force prijeli venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Operacija, ki jo je po navedbah ameriških uradnikov ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala vrsto zračnih napadov na ključno vojaško in prometno infrastrukturo v državi. Tarče napadov so bila strateško pomembna mesta, vključno z največjim pristaniščem La Guaira ter letalskima oporiščema Higuerote v zvezni državi Miranda in La Carlota v prestolnici Caracas. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Po navedbah Pentagona in ameriških medijev, kot sta CBS News in Fox News, je bila operacija usmerjena v odstranitev Madura z oblasti po dolgotrajnem obdobju političnih in gospodarskih trenj. Zračni napadi so bili usmerjeni v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti, kar je omogočilo helikopterski vdor specialnih sil v prestolnico. Trenutno stanje v Venezueli po prijetju Madura ostaja nestabilno, saj so bili v operaciji zadeti številni vojaški objekti po vsej državi.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ZDA bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura. Maduro in njegova žena sta po besedah podpredsednice Delcy Rodriguez izginila, venezuelska vlada pa ne ve, kje se nahajata. Trump je tudi izjavil, da je venezuelsko ljudstvo spet svobodno in da bodo ZDA vodile Venezuelo do tranzicije. Maduro naj bi bil z ženo prepeljan z marinsko ladjo USS Iwo Jima.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

Po poročanju ameriških medijev naj bi ZDA izvedle vojaške napade na Venezuelo. Javier Milei je pozdravil agresijo ZDA. Poročali so tudi, da naj bi bil Maduro ujet, vendar te informacije niso uradno potrjene. V Caracasu so razglasili izredno stanje zaradi bombnih napadov na vojaško infrastrukturo.

V zgodnjih jutranjih urah so Caracas pretresle močne eksplozije in detonacije, nad mestom pa je bilo opaziti prelete vojaških letal. Venezuelske oblasti so se na dogodke odzvale z nemudoma napovedanim obsežnim policijskim in vojaškim posredovanjem, ki ga utemeljujejo kot odgovor na domnevno agresijo Združenih držav Amerike. Do incidenta prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj Caracas že dlje časa opozarja na grožnje administracije Donalda Trumpa, vključno z vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Vlada predsednika Nicolása Madura je dogodke označila za neposreden napad na suverenost države. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij še niso znane, so venezuelske oborožene sile v polni pripravljenosti. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica nedavnih potez Washingtona, ki vključujejo prikrite operacije in označevanje venezuelskih skupin za teroristične organizacije, kar je v državi povzročilo visoko stopnjo nezaupanja do ameriških aktivnosti v regiji.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih drastično povečale svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kjer so v okviru operacije 'Južno kopje' (Joint Task Force Southern Spear) namestile udarno skupino z letalonosilko USS Gerald R. Ford in več kot 4500 marinci. Po poročanju televizije CNN in tiskovne agencije Reuters so ameriške sile v tem obdobju izvedle napade na najmanj 36 plovil, ki so bila osumljena tihotapljenja prepovedanih drog. V teh operacijah je bilo ubitih 115 ljudi, nazadnje pa je ameriška obalna straža ustavila 65-urno iskanje preživelih po napadih v Tihem oceanu, kjer je bilo 31. decembra ubitih pet oseb. Operacija, ki jo Pentagon uradno utemeljuje z bojem proti narkotrafiki, vključuje tudi namestitev rušilcev razreda Arleigh Burke, amfibijsko-desantne skupine Iwo Jima ter ponovno aktivacijo letalske baze Roosevelt Roads v Portoriku, kjer so nameščena lovska letala F-35 in brezpilotni letalniki MQ-9 Reaper. Do okrepitve sil prihaja v času zaostrenih odnosov z Venezuelo, saj je vlada predsednika Nicolása Madura Washington obtožila 'resne vojaške agresije' po nedavnih bombardiranjih, ki so se zgodila v bližini njihovih voda.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napotile vojske v Venezuelo, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez sodelovala z Washingtonom. Hkrati je zatrdil, da ZDA ne načrtujejo vojaških operacij proti Kubi.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da je seznanjena s poročili o več eksplozijah, ki so v noči na soboto odjeknile v venezuelski prestolnici Karakas. Po poročanju televizijske mreže CBS News so v Beli hiši prejeli tudi informacije o domnevnih preletih letal nad mestom, vendar uradnih komentarjev o dogajanju še niso podali. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnih vojaških objektov, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojašnico Fuerte Tiuna v južnem delu mesta. Zaradi incidentov je del mesta ostal brez oskrbe z električno energijo, kar je povzročilo dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Čeprav so oborožene sile ZDA potrdile, da so se eksplozije dejansko zgodile, so predstavniki Pentagona za medije zanikali kakršno koli vpletenost ali vedenje o neposredni udeležbi Washingtona v teh dogodkih. Lokalni viri še naprej poročajo o dimu, ki se vije nad vojaškimi območji, medtem ko venezuelske oblasti situacije še niso podrobneje pojasnile.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril dodatne podrobnosti o aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene. Povedal je, da je akcijo v živo spremljal ter da sta Maduro in njegova žena na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer jima bodo sodili. Objavil je tudi fotografijo Madura z lisicami na rokah in prevezo čez oči na ameriški vojaški ladji Iwo Jima. Trump je še dejal, da so bili v operaciji aretacije Madura ranjeni ameriški vojaki in da je bil zadet helikopter.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Predsednik grške Nove levice, Alexis Haritsis, je po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli stopil v stik z zunanjim ministrom Giorgosom Gerapetritisom. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad. Študentska fronta (MAS) je obsodila imperialistično intervencijo ZDA zaradi energetskega bogastva Venezuele. Grška Komunistična partija (KKE) je kritizirala stališče grške vlade do ameriške intervencije kot hinavsko.

Ameriške sile so aretirale venezuelskega predsednika Madura in njegovo ženo. Po poročilih naj bi imela CIA informatorja znotraj venezuelske vlade, ki je posredoval informacije o Madurovem bivališču. Nemški kancler Merz je izjavil, da je Maduro pripeljal državo v pogubo.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so jih očividci zaznali okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost kopenskega vojaškega posredovanja v državi. ZDA so pred tem na morju že sprožile obsežno operacijo proti domnevnim tihotapcem mamil, kar v Caracasu razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti. Eksplozije v prestolnici sledijo stopnjevanju ameriških vojaških aktivnosti v regiji, ki vključujejo tudi nedavne zračne napade na cilje znotraj venezuelskega ozemlja. Venezuelske oblasti so zaradi dogodkov že v preteklih tednih razglasile najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti in mobilizirale civilno prebivalstvo. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij, vendar dogodek kaže na nevarno stopnjevanje konflikta med državama.

Po ameriških zračnih napadih na Caracas in okolico je Donald Trump sporočil, da je bil Nicolas Maduro zajet. Venezuela trdi, da je cilj ZDA prevzem strateških virov države. V Caracasu so trgovine zaprte, na ulicah pa vlada negotovost, hkrati pa se vrstijo priprave na morebitno pomanjkanje hrane in goriva. Strokovnjaki menijo, da je Trump po napadu na Venezuelo neustavljiv.

V prestolnici Venezuele, Karakas, so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal v nizkem letu. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press so eksplozije povzročile preplah med prebivalstvom, nad mestom pa se vije gost dim. Očividci, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, poročajo, da je območje v okolici vojaške baze v južnem delu mesta ostalo brez električne energije. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nejasno, saj uradni viri še niso podali pojasnil o naravi eksplozij ali namenu vojaških manevrov nad mestom. Dogajanje spremljajo opozorilne sirene, medtem ko prebivalci poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da razmere pozorno spremlja, vendar podrobnejših informacij o morebitnem državnem udaru ali vojaškem uporu še ni.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

V prvih dneh januarja 2026 so v neposredni bližini sedeža Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike v Arlingtonu v Virginiji opazili znatno povečanje števila naročil pic. Pojav, ki so ga zaznali kljub božično-novoletnim praznikom, je pritegnil pozornost javnosti zaradi t. i. »indeksa pice«, ki se v preteklosti pogosto uporablja kot neformalen kazalnik povečane aktivnosti ali kriznega delovanja znotraj obrambnih institucij. Nenaden skok v dostavi hrane v Pentagon v času, ko bi večina zaposlenih običajno koristila dopuste, nakazuje na morebitno intenzivno delo na ministrstvu ali reševanje nujnih varnostnih vprašanj. Čeprav uradni viri niso podali izjav o razlogih za podaljšan delovni čas, povečana poraba hrane v poznih urah v takšnih ustanovah tradicionalno sproža ugibanja o geopolitičnih napetostih ali načrtovanju pomembnih vojaških operacij. Podatki so bili zbrani preko platform, ki spremljajo lokalno dostavo hrane v okolici strateških vladnih objektov.

Ameriški predsednik Donald Trump je med dopustom na Floridi napovedal obsežen projekt prenove vojaškega igrišča za golf v letalski bazi Andrews v Marylandu, ki je v neposredni bližini Washingtona. Čeprav Trump na omenjenem igrišču še ni igral, namerava izvesti popoln arhitekturni in oblikovalski redizajn objektov, ki jih pogosto imenujejo "predsedniška igrišča za golf". Pri načrtovanju prenove bo neposredno sodeloval legendarni golfist Jack Nicklaus, ki je bil izbran za glavnega arhitekta projekta. Projekt prenove prihaja v času, ko se predsednik sooča z notranjepolitičnimi pritiski in kritikami glede varnostnih protokolov ter domnevnih nepravilnosti pri njegovih prejšnjih športnih aktivnostih. Kljub temu Trump poudarja pomen posodobitve vojaške infrastrukture za prosti čas, ki služi najvišjim predstavnikom države. Prenova v bazi Andrews predstavlja nadaljevanje njegovega osredotočanja na golf kot ključni element njegovega javnega in zasebnega udejstvovanja, kar je bilo razvidno že iz njegovih preteklih obiskov tujine in uporabe lastnih igrišč za diplomatska srečanja.

Združene države Amerike so znatno povečale obrambna sredstva za razvoj hipersoničnih vozil in odzivne vesoljske infrastrukture, saj Pentagon ocenjuje, da je država dosegla kritično točko na področju taktičnega dostopa do vesolja. Obrambno ministrstvo je namenilo več kot 6,9 milijarde dolarjev za projekte, ki se osredotočajo na hitrost, agilnost in hitro izstrelitev satelitov. Ta korak je odgovor na napredek globalnih tekmecev, ki že uvajajo operativna hipersonična orožja v svoje arzenale. Podjetje Starfighters Space in drugi zasebni akterji v obrambni industriji prevzemajo ključno vlogo pri vzpostavljanju nove infrastrukture, ki bi omogočila hitrejše odzivanje na morebitne grožnje iz vesolja ali skozi atmosfero. Strategija temelji na prepričanju, da je tehnološka premoč v hitrosti ključnega pomena za nacionalno varnost v prihodnjem desetletju. Investicije niso omejene le na razvoj orožja, temveč vključujejo tudi sisteme za hitro obnovo satelitskih povezav v primeru napada na obstoječo infrastrukturo v orbiti.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldne na Floridi pregledoval vzorce kamna za novo plesno dvorano v Beli hiši. Gre za nadaljevanje spornega projekta zamenjave.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da začasno opušča prizadevanja za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi dolgotrajnim pravnim zapletom in sodnim blokadam, ki so onemogočale uresničitev njegove napovedane strategije zatiranja kriminala in nadzora nad priseljevanjem v mestih, ki jih vodijo demokrati. Čeprav so enote Los Angeles že zapustile, v Chicagu in Portlandu zaradi sodnih izzivov sploh niso stopile na ulice. Trump je na družbenih omrežjih pojasnil, da gre za začasen umik, in opozoril, da se bodo sile vrnile v »veliko drugačni in močnejši obliki«, ko bo kriminal ponovno narasel. Predsednik, ki je boj proti kriminalu postavil v središče svojega drugega mandata, je ob tem namignil na možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne poti svojih nasprotnikov. Poteza se dogaja v času priprav na prihajajoče vmesne volitve, kjer Trump računa na podporo volivcev s svojo strogo varnostno politiko.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o nacionalni obrambi (NDAA) za proračunsko leto 2026, ki uvaja obsežne spremembe v obrambni strukturi države. Zakon Pentagonu nalaga pripravo načrta za pospešen razvoj in namestitev naprednega sistema zračne in protiraketne obrambe, imenovanega Zlata kupola (Golden Dome). Ta projekt, ki velja za ključno pobudo za zaščito domovine, se bo sprva osredotočil na Havaje, Aljasko in Guam, Pentagon pa mora do junija pripraviti podrobno študijo izvedljivosti in oceno stroškov za hitrejšo implementacijo. Vzporedno z raketno obrambo zakonodaja zahteva vzpostavitev sodobnega digitalnega okolja za testiranje in ocenjevanje vojaških zmogljivosti. Nova direktorica neodvisnega urada za testiranje orožja, Amy Henninger, je poudarila nujnost digitalne infrastrukture za simulacije kompleksnih sistemov. Ta razvoj vključuje tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem, predvsem pri uporabi programske opreme za analizo podatkov in strojnega učenja. Cilj je ustvariti realnočasovne povratne zanke, ki bodo spremljale celoten življenjski cikel vojaške opreme. Izjemno zanimanje javnosti pa je sprožila objava nove zvezne enote Tech Force, ki namerava zaposliti 1.000 strokovnjakov za reševanje tehnoloških izzivov in implementacijo umetne inteligence. V prvem tednu po objavi se je za razpisana mesta prijavilo kar 25.000 Američanov. Zaposleni bodo na podlagi dvoletnih pogodb prejemali do 200.000 dolarjev letno, njihova naloga pa bo modernizacija podatkovnih storitev in povečanje kibernetske varnosti znotraj zveznih agencij. Ti ukrepi neposredno nadgrajujejo pretekle odločitve o deregulaciji umetne inteligence in reorganizaciji nabavnih služb vojske.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Pentagon je Boeingu dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za program F-15 Israel. Obvestilo o pogodbi, ki ga je izdalo ameriško obrambno ministrstvo, potrjuje proizvodnjo in dobavo 25 lovskih letal F-15IA za Izrael. Pogodba je bila sklenjena po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v novem poročilu opozorilo na hitro širjenje in modernizacijo kitajskega raketnega arzenala, ki vključuje tudi medcelinske balistične rakete z dosegom do celinskega dela ZDA. Objavljeni zemljevidi razkrivajo, da kitajske sile krepijo svojo sposobnost za napade na cilje v celotni indo-pacifiški regiji, kar neposredno ogroža ameriška vojaška oporišča in zaveznike v regiji, vključno s Tajvanom. Pentagon posebej izpostavlja razvoj novih protiladijskih raket, ki bi lahko v primeru regionalnega konflikta ciljale na ameriške mornariške flote. Kitajska mornarica je v sklopu teh prizadevanj izvedla teste novih raket, ki so namenjene uničevanju velikih bojnih ladij, kar povečuje tveganje za izbruh širšega konflikta. Ameriški obrambni analitiki poudarjajo, da gre za načrtno vzpostavljanje premoči, s katero želi Peking odvrniti morebitno posredovanje ZDA v bližini kitajskih obal. Poročilo dodatno stopnjuje strahove pred stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko vodile v globalni spopad, saj kitajske zmogljivosti zdaj presegajo zgolj obrambne potrebe države in prehajajo v fazo ofenzivne pripravljenosti na dolge razdalje.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v Venezueli. Po besedah predsednika naj bi bil eden izmed objektov popolnoma uničen, medtem ko ameriško obrambno ministrstvo in uradni Caracas o dogodku še nista podala uradnih izjav. Pentagon za zdaj podrobnosti o prvi javno objavljeni vojaški operaciji te vrste na venezueljskih tleh ne razkriva. Napadi so se zgodili v času božičnih praznikov, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Operacija predstavlja neposreden prehod od preteklih groženj k aktivni uporabi vojaške sile. Trumpova administracija je že pred meseci okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju, tokratni dogodki pa potrjujejo uresničevanje napovedi o povečanem pritisku na režim Nicolása Madura, ki ga Washington ne priznava več kot legitimnega voditelja države.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

Združene države Amerike so s podjetjem Boeing sklenile pogodbo v vrednosti skoraj devet milijard ameriških dolarjev za dobavo novih večnamenskih bojnih letal F-15IA, ki so namenjena izraelskim letalskim silam. Ameriško obrambno ministrstvo je novico o naročilu desetine letal objavilo kmalu po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Pogodba vključuje načrtovanje, proizvodnjo, opremljanje in testiranje letal, kar bo znatno okrepilo izraelsko vojaško zmogljivost v regiji. Ob robu podpisa pogodbe je ameriški predsednik Donald Trump zavzel ostro stališče do Irana. Poudaril je, da bodo ZDA podprle nove izraelske napade na iranske cilje, če bo Teheran zavrnil nov dogovor o svojem jedrskem programu oziroma če bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. ZDA s tem potrjujejo svojo vlogo ključne zaveznice in glavne dobaviteljice orožja Izraelu, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu v času, ko se Izrael spopada z varnostnimi izzivi na več frontah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi napovedal, da bo Trump prejel nagrado Izraela za mir. Gre za najvišje civilno odlikovanje v državi, ki je bilo doslej praviloma podeljeno le izraelskim državljanom, Trump pa ga bo prejel za svoje izjemne prispevke k varnosti Izraela in judovskemu narodu. Srečanje je obeležilo tesno zavezništvo med voditeljema, kljub nekaterim poročilom o pritiskih ameriške administracije glede izraelske politike na zasedenem Zahodnem bregu. Sočasno s politično geste je Pentagon potrdil obsežno vojaško pogodbo s podjetjem Boeing v vrednosti 8,6 milijarde dolarjev za dobavo lovcev F-15 Izraelu. Ta vojaška pomoč potrjuje neomajno podporo Trumpove administracije izraelski obrambni strategiji. Kljub tesnim odnosom pa so se pojavile informacije, da naj bi Trump in njegovi svetovalci od Netanjahuja zahtevali spremembo politike na Zahodnem bregu, kjer mednarodna skupnost vse glasneje opozarja na napade judovskih naseljencev na palestinsko prebivalstvo.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Donald Trump je podprl nadaljnje izraelske napade, če bo Iran razširil svoj raketni program. Poleg tega je ameriški proizvajalec letal Boeing prejel 8,6 milijarde dolarjev (7,3 milijarde evrov) vredno pogodbo za dobavo lovskih letal F-15 Izraelu, kot je sporočil Pentagon.

Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.